Kritike o "pobrkljanih" dokumentih in poenostavljenem pojasnjevanju ministra Sajovica

Na dnevnem redu današnje seje vlade sta tudi točki, povezani z obrambno resolucijo, ki jo je državni zbor sprejel pred dobrim mesecem: predlog strategije razvoja slovenske obrambne industrije in tehnološke baze ter informacija o implementaciji resolucije o razvoju in opremljanju Slovenske vojske do leta 2040.

Obe točki sta bili sicer že na dnevnem redu seje vlade v četrtek prejšnji teden, a je bila njuna obravnava prekinjena. Po naših informacijah naj bi njuno preložitev minister za gospodarstvo in predsednik SD Matjaž Han predlagal že na srečanju koalicije pred sejo vlade, kot razlog pa naj bi navedel, da naj pred petkovim odločanjem poslancev o umiku referenduma o dvigu obrambnih izdatkov vlada novih obrambnih točk ne bi obravnavala.

Za preložitev se je Han – tako naši viri – zavzel tudi na seji vlade, pri čemer naj bi izpostavil, da je treba nekatere zadeve še razjasniti in da ima na dokumenta kar nekaj pripomb. Nekatere pomisleke so izpostavili tudi drugi člani vlade. Slišati naj bi bilo mogoče celo oceno, da je v besedilih precej nelogičnosti in da je marsikaj "pobrkljano".

A je obrambni minister Borut Sajovic vztrajal, da točki vendarle predstavi že prejšnji teden, saj da se današnje seje vlade niti on niti državni sekretar Boštjan Pavlin, ki je pristojen za usklajevanje delovanja organov v sestavi in direktoratov, ne bosta mogla udeležiti. Tako sta bili predstavitev in del razprave opravljeni že pred slabim tednom, nadaljevanje razprave in odločanje pa naj bi sledilo danes.

V vladnih vrstah je bilo na Sajovičevo predstavitev strategije razvoja obrambne industrije in informacije o implementaciji obrambne resolucije mogoče slišati kar nekaj pripomb: da je bilo ministrovo pojasnjevanje kompleksne materije zelo preprosto in poenostavljeno ter da je potekalo v slogu, kako je za državo pač treba poskrbeti.

Pri razpravi o strategiji razvoja obrambne industrije je po besedah naših virov sicer v vladnih vrstah prevladovalo prepričanje, da je sprejetje prvega takšnega dokumenta pri nas dobrodošlo. Več ministrov naj bi izpostavilo, da je treba slovenskim podjetjem omogočiti, da se na področjih, na katerih so uspešna, vključijo tudi v obrambne projekte – če se ne bodo ona, bodo to storila tuja podjetja, naša pa bodo zamudila priložnost za zaslužek. Na seji naj bi bilo mogoče tudi slišati, da naj bi slovenska podjetja sodelovala predvsem pri proizvodnji dronov, izdelkov za protizračno obrambo, kibernetsko varnost … in da naj torej njihov fokus ne bi bil izdelava tankov in granat.

Ministri Levice naj bi glasovali proti strategiji

V predlogu strategije je med drugim zapisano, da namerava Slovenija spodbujati in krepiti slovensko obrambno industrijo, njeno vključevanje v širše EU okolje in prispevanje h krepitvi Evropske obrambne tehnološke in industrijske baze.

"Da bomo lahko spodbudili vključevanje malih in srednjih podjetij v mednarodni prostor in ustvarili enake konkurenčne pogoje, je treba povečati strateška vlaganja v ključna domača podjetja v obrambni panogi ter povečati vlogo države oziroma državnega vpliva na njihovo upravljanje. Za podporo učinkovitega razvoja nacionalne obrambne industrije je treba zagotoviti ustrezne oblike financiranja podjetij," lahko preberemo v dokumentu, obravnavo katerega je vlada začela prejšnji teden.

Za učinkovit razvoj nacionalne obrambne industrije so predvideni ukrepi finančnega inženiringa (nižja obrestna mera, moratoriji, ugodnejša zavarovanja), subvencioniranje obrestne mere, finančna sredstva za raziskovalne in razvojne projekte, nepovratna sredstva in povečanje lastniškega deleža države ...

Kar nekaj pripomb naj bi na četrtkovi seji vlade po naših informacijah letelo na načrt, da Slovenski državni holding (SDH) v imenu države ustanovi in upravlja družbo oziroma holding, katerega dejavnost bo "vlaganje v projekte in podjetja z namenom podpore raziskavam in razvoju obrambne industrije, krepitve varnosti in povečanja odpornosti". V razpravi naj bi se pojavili očitki, da načrt ustanavljanja holdinga ni (dovolj) premišljen oziroma ni ustrezno usklajen.

Strategiji razvoja obrambne industrije sicer odločno nasprotujejo v Levici. Po besedah naših sogovornikov je ministrica za kulturo in koordinatorica Levice Asta Vrečko na seji vlade večkrat izrazila nestrinjanje, da bi Slovenija proizvajala karkoli, kar bi lahko ubijalo ljudi oziroma pripomoglo k njihovemu ubijanju.

Tako je mogoče pričakovati, da bodo ministri Levice glasovali proti strategiji. Prav tako je v najmanjši vladni stranki, ki je glasovala proti obrambni resoluciji, mogoče slišati, da informacija o implementaciji te resolucije še utrjuje njihovo prepričanje, da so pred dobrim mesecem ravnali prav.

Kaj vse bi letos uvrstili med jedrne vojaške izdatke

Za vlaganje v obrambo naj po besedah naših virov v letu 2025 še ne bi veljala metodologija umeščanja obrambnih izdatkov, ki so jo zaveznice potrdile na vrhu Nata v Haagu prejšnji mesec.

Tako naj bi Slovenija poleg nakupov za izgradnjo ključnih zmogljivosti Slovenske vojske (srednje bataljonske bojne skupine in srednjega bojnega izvidniškega bataljona, zmogljivosti zračne obrambe, zagotovitev pehotne oborožitve …) med jedrne vojaške izdatke v letošnjem letu po stari Natovi metodologiji vključila tudi nekatere investicije dvojne rabe. Med takšne naj bi sodila na primer vlaganja v Luko Koper, v nadgradnjo železniške proge na več odsekih pa okrepitev vojaškega in civilnega zdravstva, kot je prizidek bolnice dr. Petra Držaja za uporabo v primeru kriz, ki ga bo ob sodelovanju zdravstvenega osebja ljubljanskega UKC primarno uporabljala Slovenska vojska.

Te dvojne projekte naj bi – tako naši sogovorniki – med jedrne vojaške investicije vključili z obrazložitvijo, da bo za njihovo upravljanje skrbela Slovenska vojska. Kar na primer pomeni, da bo pred prizidkom bolnice dr. Petra Držaja stal slovenski vojak. V preteklih tednih pa naj bi se pojavila tudi razmišljanja, da bi med jedrne vojaške izdatke vključili še posamezne oddelke znotraj bolnišnic, a naj bi se ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel ob takšnih predlogih po naših informacijah pojavili pomisleki. Tako naj bi na seji vlade prejšnji teden izpostavila, da bi vojak lahko stal pred bolnišnično zgradbo oziroma prizidkom, ne predstavlja pa si, da bi patruljiral pred posameznim oddelkom znotraj bolnišnice.

Da naj bi o tem, kaj bi lahko uvrstili med jedrne vojaške projekte, ki naj bi jih jeseni ocenili predstavniki Nata, še razmislili, je mogoče sklepati tudi iz predloga sklepa za današnjo sejo, po katerem naj bi vlada naložila ministrstvu za obrambo, da do septembra "pripravi gradivo s pregledom porabe sredstev za leto 2025, po kategorijah v okviru jedrnih vojaških zadev oziroma investicijah dvojne rabe". Med dvojno rabo so v informaciji o implementaciji obrambne resolucije navedeni ukrepi za krepitev odpornosti, civilnih zmogljivosti in izvajanje nalog civilne obrambe.